Regional Anti-Discrimination Websites: National University of Galway, Ireland NEKI Legal Defence Bureau for National and Ethnic Minorities Mirovni institut - The Peace Institute Via Iuris - Center for public advocacy
Info Platform Austria   Info Platform Hungary    Info Platform Slovakia    Info Platform Slovenia     

 

 

 

 

 

 

 

 

Besedilo tega pravnega vodiča je informativne narave. Pripravljeno je bilo avgusta 2006 v skladu s takrat veljavnimi predpisi. V vsakem primeru diskriminacije priporočamo pomoč pravnega strokovnjaka, ki vam bo lahko svetoval v zvezi z vašo konkretno situacijo. Možnost pridobitve brezplačnega pravnega nasveta je opisana v točki 1.2 v nadaljevanju.

 

V slovenskem pravnem sistemu so vam v primeru, da ste bili žrtev diskriminacije, na voljo različna pravna sredstva. Izraz pravna sredstva pomeni pravne postopke, ki jih lahko sprožite, da bi dosegli uveljavitev določene pravice oz. želen rezultat (npr. prenehanje diskriminacije, pridobitev odškodnine, kaznovanje kršitelja ...). Pravna sredstva so npr. tožba, prijava kršitelja inšpekciji, vložitev pobude varuhu človekovih pravic itd.

 

Če menite, da ste bili ali da ste žrtev diskriminacije, vam priporočamo, da si natančno preberete predvsem točko 1., kjer so povzete bistvene informacije o tem, katera pravna sredstva so vam na voljo, in informacije o tem, kako pridobiti brezplačni pravni nasvet v zvezi z vašo konkretno situacijo.

 

V nadaljevanju besedila (točke 2 do 12) si lahko preberete še natančen opis posameznih pravnih sredstev.

-    Postopki opisani v točkah 2 do 8 niso zapleteni, tako da jih načeloma lahko sprožite že na podlagi podatkov iz tega vodiča. Kljub temu je še bolje, če pred tem pridobite brezplačni pravni nasvet (glej točko 1.2), saj je vsak konkreten primer diskriminacije različen.

-    Pri ostalih postopkih (točke 9 do 12) je pridobitev konkretnega pravnega nasveta (točka 1.2) še večjega pomena. Kljub temu lahko v tem vodiču v zvezi s posameznim pravnim sredstvom pridobiti koristne informacije o tem, kaj lahko z njim dosežete, kako se zadeve lotiti in zlasti v kakšnem roku morate postopek sprožiti, da te pravice ne izgubite.

 

Besedilo vodiča je v celoti namenjeno tudi predstavnikom nevladnih organizacij in drugim strokovnjakom, ki se ukvarjajo z diskriminacijo in svetovanjem ogroženim posameznikom.

 

 Ta pravni vodič odgovarja le na vprašanje, kako ukrepati proti diskriminaciji. Če bi želeli izvedeti več o samem pojmu diskriminacije in o tem, ali gre v vašem primeru za prepovedano diskriminacijo, proti kateri lahko sprožite pravna sredstva, si preberite naše odgovore na Pogosto zastavljena vprašanja.

 

 

 

1. NAJPOMEMBNEJŠE INFORMACIJE, KI JIH POTREBUJETE, KO SE ODLOČATE ZA UKREPANJE

 

1.1 Kaj moram upoštevati, ko se odločam za ukrepanje proti diskriminaciji?

 

Kot žrtev diskriminacije lahko proti kršitelju sprožite eno ali več pravnih sredstev, opisanih v tem vodiču. Pravna sredstva, ki so vam na voljo, se razlikujejo glede na:

 

- rezultat, ki ga želite doseči (to je lahko: prenehanje diskriminacije, pridobitev odškodnine, kaznovanje kršitelja, splošno osveščanje o diskriminaciji, izboljšanje razmer za celotno diskriminirano skupino itd.);

 

- diskriminatorna dejanja, v zvezi s katerimi jih je mogoče sprožiti (nekatere postopke je možno sprožiti v vseh primerih diskriminacije, nekatere pa samo, če so izpolnjeni določeni pogoji: npr. če gre za diskriminacijo s strani državnih oblasti, če gre za diskriminacijo v okviru delovnega razmerja itd.);

 

- stroške, ki jih lahko imate z uporabo pravnih sredstev (večina opisanih postopkov je za vlagatelja brezplačnih, pri civilni tožbi in v nekaterih primerih v kazenskem postopku pa lahko za posameznika nastanejo tudi večji stroški);

 

- roke, ki veljajo za sprožitev postopka (nekatere postopke je potrebno sprožiti v zelo kratkem roku od diskriminatornega dejanja, sicer posameznik to pravico izgubi).

 Zelo kratki roki veljajo zlasti, kadar želite vložiti civilno tožbo (točka 9.), ker ste bili diskriminirani:

- pri zaposlitvi in delu (točka 9.4.2),

- v zvezi z vašimi pravicami iz socialne varnosti (točka 9.4.3) ali

- v upravnem postopku (točka 9.4.4).

 

 

1.2 Kje lahko dobim pravno pomoč v zvezi z ukrepanjem proti diskriminaciji?

 

Po Zakonu o brezplačni pravni pomoči ste v vsaki posamezni zadevi upravičeni do brezplačnega prvega pravnega nasveta. Za brezplačni prvi pravni nasvet se lahko obrnete bodisi na:

 

- organizacijo PIC – Pravno-informacijski center nevladnih organizacij v Ljubljani,

- na ZAVOD PIP – Študentski pravni in informacijski center ŠOUM v Mariboru, ali pa

- na katerokoli okrožno ali delovno sodišče.

 

V prvem pravnem nasvetu lahko dobite pojasnilo o svojem pravnem položaju, o naravi zadeve, o pravicah in obveznostih pri uvedbi različnih postopkov, o zastaralnih rokih, pričakovanih stroških in o drugih vprašanjih glede diskriminatornega dejanja in možnih pravnih sredstvih za rešitev situacije.

 

V pravnih postopkih, predstavljenih v tem besedilu, zastopanje ni obvezno, kar pomeni, da za sprožitev postopkov ter opravljanje posameznih dejanj v njih ne potrebujete odvetnika ali drugega pooblaščenca. Če se odločite za civilno tožbo (točka 9.), je kljub temu priporočljivo, da si v vsakem primeru poiščete odvetnika ali drugo usposobljeno osebo za pravno pomoč in zastopanje pred sodiščem. Natančnejše informacije glede zastopanja in možnosti pridobitve brezplačne pravne pomoči so opisane v točki 9.

 

 

1.3 Kateri postopki so mi na voljo?

 

Kadar ste bili diskriminirani in situacije ne morete rešiti po mirni poti, je najbolje, da sprožite postopek pri zagovorniku oz. zagovornici načela enakosti, ki je specializiran organ za diskriminacijo. V primeru, da ste bili diskriminirani s strani države, lahko sprožite tudi postopek pred varuhom človekovih pravic. Ker gre za podobni pravni sredstvi, svetujemo, da si preberete natančnejši opis v nadaljevanju (točka 4. in točka 5.) in izberite tisto sredstvo, ki bolje ustreza vašemu specifičnemu primeru in želenim rezultatom. Oba postopka sta brezplačna in neformalna. Z njima ne pride do izdaje odločbe, ki bi bila za kršitelja zavezujoča, vendar ponavadi vseeno vodita v izboljšanje sporne situacije.

 

V primeru diskriminacije je priporočljivo, da poleg pobude, vložene pri zagovornici ali varuhu, vložite tudi prijavo na pristojno inšpekcijo (točka 6.). Če inšpektor po opravljenem inšpekcijskem postopku ugotovi, da je prišlo do diskriminacije, izda sklep, s katerim prepove diskriminatorno ravnanje in kršitelju naloži plačilo denarne kazni. Sklep je zavezujoč, kar pomeni, da lahko država kršitelja z izvršbo prisili v plačilo kazni ali v določeno ravnanje.

 

V hujših primerih diskriminacije lahko poleg vložitve pobude pri zagovornici načela enakosti ali pri varuhu človekovih pravic in prijave na pristojno inšpekcijo vložite tudi civilno tožbo na pristojno sodišče in/ali podate kazensko ovadbo na policijo ali okrožno državno tožilstvo.

 

Civilno tožbo (točka 9.) je proti kršitelju priporočljivo vložiti zlasti, kadar vam je z diskriminatornim dejanjem nastala večja škoda. Z njo lahko zahtevate plačilo odškodnine, poleg tega pa tudi prenehanje kršitve, odpravo posledic, opravičilo kršitelja itd. To pravno sredstvo od vas zahteva zelo aktivno udeležbo v postopku in za vas lahko predstavlja tudi večje stroške, vendar je to edini način, da dosežete plačilo denarne odškodnine (odškodninski zahtevek lahko sicer uveljavljate tudi v kazenskem postopku, vendar je uspeh v tem primeru manj verjeten). Za vložitev tožbe in nadaljnja procesna dejanja je zato priporočljivo pooblastititi odvetnika ali drugega ustreznega pravnega strokovnjaka.

 

Kazensko ovadbo na policijo ali okrožno državno tožilstvo (točka 10.) lahko proti kršitelju podate v hudih primerih diskriminacije. V kazenskem postopku bo sodišče ugotavljalo, ali je domnevni kršitelj kriv storitve kaznivega dejanja (zlasti kaznivega dejanja kršitve enakopravnosti po 141. čl. Kazenskega zakonika ali kaznivega dejanja spodbujanja narodnostne, rasne ali verske nestrpnosti po 300. čl. Kazenskega zakonika). Če je storilec spoznan za krivega, ga sodišče lahko obsodi na denarno ali zaporno kazen.

 Povzetek: V večini primerov diskriminacije je torej najbolje postopati tako, da:

 

-    vložite pobudo pri zagovorniku oz. zagovornici načela enakosti ali pri varuhu človekovih pravic

in poleg tega

-    vložite prijavo na pristojno inšpekcijo.

 

Poleg tega lahko glede na okoliščine primera:

-    vložite civilno tožbo

in/ali

-    proti storilcu podate kazensko ovadbo.

 

Nazadnje je potrebno omeniti, da je v primeru, kadar ste bili diskriminirani z upravno odločbo, priporočljivo, da zoper odločbo vložite pritožbo v okviru upravnega postopka. Upravna odločba je odločba, ki jo izda upravni organ -- npr. odločba o prekršku, o odmeri davka, gradbeno dovoljenje itd. Vsaka odločba, zoper katero je možna pritožba, vsebuje pravni pouk, v katerem je opisano, v kakšnem roku in na kakšen način se lahko pritožite. Če je vaši pritožbi ugodeno, lahko na ta način že v upravnem postopku pridete do rešitve sporne situacije. Če vaši pritožbi ni ugodeno, pa lahko sprožite upravni spor (glej točko 9.4.4). Če se zoper upravno odločbo niste pravočasno pritožili, pravico do sprožitve upravnega spora izgubite.

 

To top

 

 

 

 

V nadaljevanju so do sedaj omenjena pravna sredstva še natančneje opisana. Opisani so tudi drugi postopki, ki so vam na voljo in utegnejo biti relevantni v specifičnih primerih.

 

2. MIRNA REŠITEV SPORA

3. INTERNI PRITOŽBENI POSTOPKI

4. OBRAVNAVA PRED ZAGOVORNICO NAČELA ENAKOSTI

5. POSTOPEK VARUHA ČLOVEKOVIH PRAVIC

6. PRIJAVA PRISTOJNEMU INŠPEKTORATU

7. KOLEKTIVNA POGAJANJA SINDIKATOV

8. DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE: KOMISIJA ZA PETICIJE, ČLOVEKOVE PRAVICE IN ENAKE MOŽNOSTI

9. CIVILNA TOŽBA

10. KAZENSKI POSTOPEK

11. POSTOPKI PRED USTAVNIM SODIŠČEM

12. MEDNARODNA SODIŠČA IN INSTITUCIJE

 

 

 

 

 

 

2. MIRNA REŠITEV SPORA

 

prednosti: Hitra rešitev brez stroškov, dobre možnosti za ohranitev mirnih odnosov s kršiteljem.

slabosti: Roki za druga pravna sredstva praviloma tečejo od diskriminatornega dejanja naprej, zato morate paziti, da jih ob reševanju zadeve po mirni poti ne zamudite.

 

V primerih, ko menite, da ste bili diskriminirani oziroma deležni neupravičenega neenakega obravnavanja, je priporočljivo, da nastali problem najprej poskusite rešiti na miren in sporazumen način.

 

Kršitelja (upravni organ, podjetje, posameznika itd.) lahko pisno opozorite na njegovo diskriminatorno ravnanje ali prakso in ga pozovete naj:

 

- preneha z diskriminatornim ravnanjem,

- odpravi posledice diskriminatornega ravnanja in/ali

- stori tisto, kar bi v skladu z načelom enakega obravnavanja moral storiti.

 

Obenem lahko kršitelja opozorite, da boste v nasprotnem primeru uporabili ustrezna pravna sredstva.

 

Na ta način se kršitelju  omogoči, da se o zadevi izjavi, razreši morebitni nesporazum ali pa se, če gre za primer nezavedne diskriminacije, zave svojega diskriminatornega ravnanja in odpravi posledice.

 

V primeru, da neformalno pismo ali pogovor ne zaleže, lahko sprožite ustrezne pravne postopke, ki pa so v primerjavi z neformalnim reševanjem sporov ponavadi dolgotrajnejši, pri nekaterih med njimi pa ste lahko kot vlagatelj tudi sami odgovorni za stroške postopka.

 

 Poleg neformalne vloge, ki jo ima poziv kršitelju, je pri diskriminaciji v okviru delovnega razmerja pisen poziv delodajalcu, s katerim zahtevate prenehanje diskriminacije, zakonsko določen predpogoj za kasnejšo vložitev civilne tožbe na delovno sodišče. (Glej točko 9.4.2).

 

To top

 

 

 

3. INTERNI PRITOŽBENI POSTOPKI

 

prednosti: Reševanje konfliktov znotraj podjetja oz. združenja omogoča mirno nadaljevanje v istem razmerju.

slabosti: Roki za druga pravna sredstva praviloma tečejo od diskriminatornega dejanja naprej, zato morate paziti, da jih ob reševanju zadeve z internim pritožbenim postopkom ne zamudite.

 

Nekatera združenja in delodajalci (predvsem večja podjetja in državna uprava) imajo vzpostavljene notranje pritožbene postopke, v katerih lahko njihovi zaposleni vlagajo pritožbe zoper najrazličnejša ravnanja ali opustitve, s katerimi jim je bila po njihovem mnenju kršena pravica do enakega obravnavanja. Pogoji za vlaganje pritožb so ponavadi določeni z internimi pravilniki in se razlikujejo od institucije do institucije. V primeru diskriminacije morate preveriti konkretna pravila, ki veljajo v vašem podjetju oz. združenju.

 

 V primeru, da ste zaposleni v državni upravi (javni uslužbenec) in ste bili diskriminirani v okviru delovnega razmerja, morate najprej izkoristiti notranji pritožbeni postopek, preden lahko vložite civilno tožbo na delovno sodišče. Pri tem morate biti posebej pozorni na zelo kratke roke za pritožbo (8 dni), ki jih v zvezi s tem določa Zakon o javnih uslužbencih. 

 

To top

 

 

 

4. OBRAVNAVA PRED ZAGOVORNICO NAČELA ENAKOSTI

Kontakt

 

prednosti: Neformalnost, brezplačnost, dolg rok za vložitev.

slabosti: Pisno mnenje, s katerim se zaključi postopek, za kršitelja ni pravno zavezujoče.

 

Zagovornik oz. zagovornica načela enakosti deluje pri Uradu Vlade RS za enake možnosti. Od leta 2005 naprej je zagovornica načela enakosti Tatjana Strojan.

 

Pri zagovornici lahko vložite pobudo v vseh primerih, ko menite, da ste bili neenako obravnavani oz. diskriminirani. Zagovornica obravnava tako primere, pri katerih je domnevni kršitelj predstavnik državne oblasti, kot tudi primere, ko gre za osebe zasebnega prava (npr. podjetja).

 

Postopek pred zagovornico je neformalen in za vse vpletene brezplačen.

 

Postopek lahko začnete s pisno ali z na zapisnik dano ustno pobudo, vloženo pri zagovornici načela enakosti v enem letu od domnevne kršitve, v izjemnih primerih pa tudi po poteku tega roka. V pobudi morate opisati nedopustno ravnanje, kateremu ste bili izpostavljeni. Pobuda je lahko anonimna, vendar mora vsebovati dovolj podatkov za obravnavo.

 

Postopek se začne in teče ne glede na to, ali ste v zvezi z obravnavanim diskriminatornim ravnanjem sprožili tudi kakšne druge pravne postopke.

 

Obravnava praviloma poteka pisno, pri čemer lahko zagovornica od vpletenih zahteva, da ji v določenem roku dajo ustrezna pojasnila. Če zagovornica oceni, da bo to pripomoglo k razjasnitvi primera, lahko vse vpletene povabi na razgovor.

 

V postopku lahko na strani diskriminirane osebe sodelujejo tudi nevladne organizacije oziroma lahko z njenim soglasjem začnejo tak postopek.

 

Obravnava se zaključi s pisnim mnenjem, v katerem zagovornica navede svoje ugotovitve in oceno okoliščin primera v smislu obstoja kršitve prepovedi diskriminacije ter o tem obvesti obe strani. V mnenju lahko zagovornica opozori na ugotovljene nepravilnosti in priporoči, kako naj se odpravijo ter domnevnemu kršitelju postavi rok, v katerem jo mora obvestiti o uvedenih ukrepih za odpravo nepravilnosti.

 

Kadar kršitelj ugotovljenih nepravilnosti ne odpravi v skladu s priporočili zagovornice, zagovornica svoje mnenje in celoten primer prepusti pristojni inšpekciji, ki postopa naprej v skladu s pravili inšpekcijskega postopka (točka 6.).

 

To top

 

 

 

5. POSTOPEK VARUHA ČLOVEKOVIH PRAVIC

Kontakt

 

prednosti: Neformalnost, brezplačnost, dolg rok za vložitev; v primerjavi z  zagovornico načela enakosti ima varuh večja pooblastila pri preiskovanju primera in večji vpliv na možne spremembe za celotno diskriminirano skupino.

slabosti: Postopek ni možen, kadar gre za kršitelja iz zasebnega sektorja ali kadar o zadevi že teče postopek pred sodiščem (razen če je problem v zavlačevanju postopka); poročilo, s katerim  se zaključi postopek, za kršitelja ni pravno zavezujoče.

 

Pobudo za začetek postopka pri varuhu človekovih pravic lahko vložite, če menite, da so vam bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine s strani državnih organov, organov lokalne skupnosti ali nosilcev javnih pooblastil.

 

Za razliko od zagovornice načela enakosti varuh ne obravnava primerov, ko je kršitelj oseba zasebnega prava (npr. podjetje). Poleg tega ne obravnava zadev, o katerih že tečejo sodni postopki (razen če je problem v zavlačevanju postopka).

 

Postopek pri varuhu je neformalen in brezplačen

 

Če ste bili žrtev diskriminacije, lahko pobudo pri varuhu vložite sami ali pa kdo drug z vašim soglasjem. Pobuda, naslovljena na varuha, mora biti podpisana in označena z osebnimi podatki pobudnika ter vsebovati okoliščine, dejstva in dokaze, na katerih temelji. Poleg tega mora biti v pobudi navedeno, ali ste v zadevi že uporabili pravna sredstva in če ste jih, katera.

 

Rok za vložitev pobude je praviloma eno leto od diskriminatornega dejanja ali odločitve organa.

 

Varuh človekovih pravic ima pri obravnavi primerov zelo močna pooblastila. Državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil morajo varuhu na njegovo zahtevo zagotoviti vse podatke in informacije iz njihove pristojnosti ne glede na stopnjo zaupnosti. Varuh oziroma oseba, ki jo varuh pooblasti, lahko vstopi v uradne prostore vsakega državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil in tam izvaja preiskovalna dejanja. Pri izvedbi preiskave so vsi državni organi varuhu na njegovo zahtevo dolžni nuditi ustrezno pomoč.

 

O primeru varuh izda poročilo, v katerem ugotovi, ali je šlo za kršitev pravice do enakosti, in ga posreduje strankam postopka. V poročilu predlaga, kako naj se nepravilnost odpravi, poleg tega pa lahko predlaga tudi uvedbo disciplinskega postopka zoper uslužbence organov, ki so zakrivili diskriminatorno dejanje. Kršitelj je varuhu dolžan v roku 30 dni sporočiti, kaj je bilo storjeno za odpravo kršitev. V nasprotnem primeru lahko varuh o tem obvesti neposredno nadrejeni organ, pristojno ministrstvo, s posebnim poročilom poroča Državnemu zboru ali zadevo javno objavi.

 

Varuh lahko v zvezi s posamično zadevo, ki jo obravnava, vloži tudi zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti na Ustavno sodišče (točka 11.2.), na podlagi česar lahko pride do razveljavitve protiustavnega predpisa.

 

Varuh z rednimi ali posebnimi poročili poroča Državnemu zboru o svojem delu, ugotovitvah o stopnji spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter o pravni varnosti državljanov v Republiki Sloveniji. Poleg tega lahko varuh državnemu zboru in vladi daje pobude za spremembe zakonov in drugih pravnih aktov iz njune pristojnosti. Zaradi avtoritete varuha in njegovega vpliva na zakonodajne in druge državne organe, lahko pobuda vložena pri varuhu pripelje tudi do splošnega izboljšanja razmer za določeno diskriminirano skupino.

 

To top

 

 

 

6. PRIJAVA PRISTOJNEMU INŠPEKTORATU

Kontakt

 

prednosti: Brezplačnost; postopek vodi v izdajo zavezujoče odločbe, s katero se prepove dejanje, odpravi posledice in kršitelju naloži plačilo kazni.

slabosti: V primeru, da je kršitelj organ državne uprave ali lokalne samouprave, ni mogoče sprožiti pravega inšpekcijskega postopka – odločbe upravne inšpekcije niso zavezujoče.

 

Inšpektorati so upravni organi, ki nadzorujejo izvajanje zakonov na področju, za katerega so zadolženi. V primeru diskriminacije lahko vložite prijavo na pristojni inšpektorat: Če je prišlo do kršitve na področju delovnih odnosov, prijavo naslovite na inšpektorat za delo, če je prišlo do diskriminacije znotraj sistema izobraževanja, prijavo naslovite na inšpektorat za šolstvo itd.

 

Prijavo na inšpektorat lahko vloži vsakdo – žrtev, drug posameznik ali nevladna organizacija. Prijava je lahko tudi anonimna. Kot je opisano v poglavju o zagovornici načela enakosti, lahko zadevo inšpektoratu pošlje tudi zagovornica, kadar se kršitelj ne ravna po njenih navodilih.

 

Priporočljivo je, da prijavi na inšpektorat priložite vse dokaze o kršitvi, ki so vam na voljo, saj tako olajšate delo inšpektorju, nekaterih dokazov pa inšpektor drugače morda sploh ne bi mogel dobiti (npr. zasebne korespondence med vami in kršiteljem).

 

Inšpekcijski postopek je za prijavitelja brezplačen. Stroške postopka morate kriti le, če podate lažno prijavo. (Lažna prijava pomeni, da prijavitelj ve, da oseba, ki jo je prijavil, ni storila kršitve).

 

Inšpektor ima v okviru inšpekcijskega nadzora pravico brez predhodnega obvestila ter brez dovoljenja domnevnega kršitelja in ne glede na delovni čas vstopiti v prostore in objekte kršitelja, jih preiskati ter pregledati predmete, poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente. Inšpektor lahko zasliši stranke in priče v postopku in opravi druga dejanja v skladu z namenom inšpekcijskega nadzora.

 

Če inšpektor po opravljenem postopku ugotovi, da je prišlo do kršitve prepovedi diskriminacije, izda sklep, s katerim odredi ukrepe za odpravo nepravilnosti. Poleg tega v primeru, da je bil z diskriminatornim dejanjem storjen prekršek, izvede postopek po Zakonu o prekrških in kršitelju naložiti plačilo denarne kazni. V primeru, da gre za hudo kršitev prepovedi diskriminacije, ki ima znake kaznivega dejanja (kaznivo dejanje kršitve enakopravnosti), lahko inšpektor zoper kršitelja poda kazensko ovadbo (točka 10.).

 

Če z odločbo inšpektorja niste zadovoljni, lahko zoper njo podate pritožbo. Če pritožbi ni ugodeno, lahko nato sprožite upravni spor (glej točko 9.4.4).

 

 Drugačna pravila kot za ostale inšpekcije veljajo za upravno inšpekcijo, ki nadzoruje delo državne uprave in organov lokalne samouprave. Ko vložite prijavo na upravno inšpekcijo, ta kršitelja pozove, da poda poročilo o domnevni kršitvi, nato pa lahko opravi tudi nadzor na terenu (zlasti če ste v prijavi podali dokaze, ki kažejo na diskriminacijo). Upravni inšpektor o nadzoru sestavi zapisnik, ki se vroči kršitelju, pristojnemu ministru in ministrstvu za javno upravo. V zapisniku upravni inšpektor poda predloge za odpravo nepravilnosti ali uvedbo drugih ukrepov. Predlogi sicer niso zavezujoči, vendar lahko vodijo v rešitev situacije in izboljšanje prakse organa v prihodnje.

 

Inšpektorati, pristojni za področja, kjer najpogosteje prihaja do kršitev načela enakosti, so:

 

- Inšpektorat RS za delo (delovno mesto, delovno razmerje, bolniška, porodniška ...)

- Zdravstveni inšpektorat RS (zdravstveni domovi, bolnišnice ...)

- Inšpektorat za šolstvo in šport (šole, univerze, športni zavodi, klubi ...)

- Tržni inšpektorat (trgovine, frizerski saloni, najem stanovanja ...)

- Inšpektorat za notranje zadeve (policija ...)

- Inšpektorat za kulturo in medije (kino, časopisi, TV, radio, gledališča, novinarji ...)

- Upravna inšpekcija (upravni organi, upravne enote, občine ...)

 

Kontaktne podatke navedenih inšpektoratov najdete na povezavi "Kontakt" desno zgoraj. Poleg teh obstajajo še drugi inšpektorati, ki prav tako pokrivajo področja, kjer lahko pride do diskriminacije. Priporočamo, da se ob morebitni kršitvi dobro pozanimate, kateri inšpektorat je pristojen za vaš primer (npr. tako, da inšpektorat, za katerega menite, da je pristojen, predhodno pokličete po telefonu).

 

To top

 

 

 

7. KOLEKTIVNA POGAJANJA SINDIKATOV

Kontakt

 

Če gre za diskriminacijo pri zaposlovanju in delu in se izkaže, da so nenehno diskriminirane določene skupine ljudi (npr. osebe na podlagi spola, osebe z invalidnostjo), se lahko poleg vložitve drugih pravnih sredstev obrnete tudi na svoj sindikat, ki lahko prevzame pogajanja z delodajalci o izboljšanju pogojev za te skupine ljudi.

 

To top

 

 

 

8. DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE: KOMISIJA ZA PETICIJE, ČLOVEKOVE PRAVICE IN ENAKE MOŽNOSTI

Kontakt

 

Komisija na svojih sejah sprejema in obravnava peticije, ki jih nanjo lahko naslovijo državljani in s tem pozovejo zakonodajalca, da problematično področje/situacijo uvrsti na dnevni red, o njem razpravlja in ga zakonsko uredi. Po obravnavi peticij sprejme sklep, s katerim lahko priporoči Državnemu zboru, naj uvrsti zadevo na dnevni red, o njej razpravlja in jo zakonsko uredi v skladu s priporočili Komisije.

 

To top

 

 

 

9. CIVILNA TOŽBA

 

prednosti: Povračilo škode; sodba je za stranke zavezujoča.

slabosti: Dolgotrajnost;  v primeru, da tožbo izgubite, ste praviloma odgovorni za stroške.

 

V resnejših primerih diskriminacije, pri katerih menite, da imate dovolj tehtne argumente in dokaze za doseganje pravice na sodišču, lahko zoper kršitelja na sodišče vložite civilno tožbo.

 

V postopku pred sodiščem tožnik (žrtev diskriminacije) in toženec (kršitelj) nastopata kot enakopravni stranki. Vsaka od njiju mora sama (oz. s pomočjo pooblaščenca - odvetnika) zbirati dokaze (npr. listine, dopise, izjave prič) in z njimi pred sodiščem dokazati svoje trditve.

 

Postopek se praviloma zaključi s sodbo, s katero sodišče na podlagi predstavljenih dokazov ugodi eni ali drugi stranki (tožniku ali tožencu). Če sta stranki pripravljeni deloma odstopiti od svojih zahtevkov, lahko spor končata tudi s sodno poravnavo in na ta način hitreje in z manj stroški prideta do rešitve zadeve.

 

 Za lažje dokazovanje diskriminacije je slovenska zakonodaja v skladu z evropskimi protidiskriminacijskimi direktivami vpeljala nove standarde, po katerih žrtvi (tožniku) ni treba v celoti dokazati, da je šlo za diskriminacijo, temveč del dokaznega bremena nosi tudi kršitelj (toženec). 

 

9.1 Zastopanje pred sodišči

 

V postopkih pred sodišči ni obvezno imeti odvetnika ali drugega pooblaščenca. Kljub temu je priporočljivo, da za vložitev tožbe in zastopanje pred sodiščem pooblastite odvetnika ali drugo osebo, ki je opravila pravniški državni izpit. Tožbeni postopki zahtevajo zelo aktivno vlogo na strani tožnika, zato je zadevo najbolje zaupati kvalificiranim pravnim strokovnjakom. V primeru, da tožbo izgubite, ste namreč praviloma dolžni povrniti celotne stroške postopka. 

 

V civilni tožbi pred okrajnim sodiščem (glej točko 9.4.1) lahko za zastopanje pooblastite tudi osebo brez pravniškega državnega izpita (katerokoli polnoletno fizično osebo, ki ji ni bila odvzeta poslovna sposobnost).

 

V vsakem primeru morate paziti, koga pooblastite za zastopanje. Oseba, ki ne bo nastopala v vašo korist, lahko naredi več škode kot koristi bodisi zaradi malomarnosti (torej, ker ji bo za zadevo vseeno) bodisi zaradi pomanjkanja pravnega znanja. V strokovnem pogledu je seveda najbolje, da vas zastopa odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

 

Možnost pridobitve brezplačne pravne pomoči odvetnika je opisana v točki 9.3 spodaj.

 

9.2 Stroški postopka

 

Pri vstopanju v sodni postopek morate vedno pomisliti na stroške postopka. Ti so namreč lahko izjemno visoki. Če tožbo proti kršitelju izgubite, morate poravnati celotne stroške, ki nastanejo med postopkom. Poravnati morate torej tako svoje stroške, stroške svojega odvetnika, kot tudi stroške sodišča, pa tudi stroške nasprotne stranke in njenega odvetnika.

 

Če ste v finančno šibkem položaju in bi plačevanje stroškov postopka ogrozilo vaše preživljanje ali preživljanje oseb, ki ste jih dolžni preživljati, lahko zaprosite za oprostitev stroškov postopka.

 

Za oprostitev stroškov lahko zaprosite v vlogi, ki jo vložite na sodišče (v tožbi, s katero začnete postopek ali kakšni kasnejši vlogi). Vlogi morate priložiti potrdilo pristojnega upravnega organa o svojem premoženjskem stanju in o premoženjskem stanju članov gospodinjstva, potrdilo o svojih dohodkih in o dohodkih članov gospodinjstva, zadnjo odločbo o dohodnini ter po potrebi druge dokaze, s katerimi dokazujete svoje premoženjsko stanje in premoženjsko stanje članov gospodinjstva.

 

Od sprejema Zakona o brezplačni pravni pomoči naprej lahko oprostitev stroškov postopka dosežete tudi v postopku za pridobitev brezplačne pravne pomoči, ki je opisan v naslednji točki.

 

9.3 Brezplačna pravna pomoč

 

9.3.1 Prvi pravni nasvet

 

Ne da bi vam bilo treba izpolnjevati kakršnekoli pogoje, ste vedno upravičeni do brezplačnega prvega pravnega nasveta. Ta zajema pojasnilo o pravnem položaju v vaši zadevi in kratek nasvet o možnosti za sklenitev izvensodne poravnave, o pravicah in obveznostih pri uvedbi postopka, o pristojnosti sodišča, o procesnih pravilih, stroških in načinu izvršitve odločbe. Za prvi pravni nasvet se lahko obrnete na:

 

- organizacijo PIC – Pravno informacijski center nevladnih organizacij v Ljubljani,

- na ZAVOD PIP – Študentski pravni in informacijski center ŠOUM v Mariboru, ali pa

- na katerokoli okrožno ali delovno sodišče.

 

9.3.2 Nadaljnja brezplačna pravna pomoč

 

Do nadaljnje brezplačne pravne pomoči ste upravičeni, če glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogli stroškov zastopanja in sodnega postopka. Brezplačna pravna pomoč pomeni, da vam je dodeljen brezplačen odvetnik, ki vam nudi svetovanje in vas zastopa v postopku pred sodiščem. Poleg tega lahko brezplačna pravna pomoč zajema tudi oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.

 Pojasnila in nasvete glede možnosti pridobitve nadaljnje brezplačne pravne pomoči lahko dobite tudi v okviru prvega pravnega nasveta, opisanega v točki 9.3.1.

 

Za nadaljnjo brezplačno pravno pomoč lahko zaprosite v katerikoli fazi postopka, vendar jo lahko pridobite samo za dejanja in stroške po vložitvi prošnje (ne pa za nazaj), zato je najbolje, da to uredite, še preden začnete s sodnim postopkom.

 

Prošnjo za brezplačno pravno pomoč vložite na sodišče, ki je pristojno za vašo zadevo (glej točko 9.4), ali pa na okrajno sodišče, na območju katerega imate stalno ali začasno prebivališče. Prošnjo vložite pisno na posebnem obrazcu, ki mu morate priložiti predpisana potrdila o premoženjskem stanju (osebni dohodek, potrdilo centra za socialno delo itd.). V prošnji morate opisati zadevo, v zvezi s katero prosite za brezplačno pravno pomoč.

 

V vlogi za brezplačno pravno pomoč lahko predlagate odvetnika, za katerega bi želeli, da vas zastopa v postopku. Seznam odvetnikov, ki nudijo brezplačno pravno pomoč, je na voljo na oglasni deski v prostorih Ministrstva za pravosodje ali na spletni strani na naslovu www.mp.gov.si/index.php. Odvetniki svojih storitev ne smejo oglaševati, zato je njihove kontakte mogoče najti le na takšnih javno dostopnih seznamih.

 

9.4 Vložitev tožbe

 

V konkretnem primeru bo od okoliščin diskriminatornega dejanja odvisno, ali morate sprožiti postopek pred okrajnim ali okrožnim sodiščem (točka 9.4.1), pred delovnim sodiščem (točka 9.4.2), pred socialnim sodiščem (točka 9.4.3) ali pred upravnim sodiščem (točka 9.4.4).

 

- Če vam je z diskriminatornim ravnanjem nastala škoda (pa ne gre za diskriminacijo pri zaposlovanju ali delu, v zvezi s socialnimi pravicami ali v upravnem postopku) vložite tožbo na okrajno ali okrožno sodišče.

- Če je prišlo do diskriminacije pri zaposlovanju ali delu, tožbo vložite na delovno sodišče.

- Če je prišlo do diskriminacije v zvezi s socialnimi pravicami (npr. pokojninskim, zdravstvenim, invalidskim, starševskim zavarovanjem), tožbo vložite na Socialno sodišče v Ljubljani.

- Če je do diskriminatornega ravnanja prišlo v upravnem postopku, tožbo vložite na upravno sodišče.

 Za vložitev tožbe na:

- delovno sodišče (točka 9.4.2),

- socialno sodišče (točka 9.4.3) ali

- upravno sodišče (točka 9.4.4)

veljajo zelo kratki, praviloma 30-dnevni roki od storitve diskriminatornega dejanja.

 

9.4.1 Postopek pred okrajnim ali okrožnim sodiščem

 

Tožbo na okrajno ali okrožno sodišče lahko vložite v primerih diskriminacije, ko ne gre za situacije, opisane v točkah 9.4.2, 9.4.3 ali 9.4.4.

 

Tožbo se vam izplača vložiti zlasti, kadar vam je bila z diskriminatornim ravnanjem povzročena večja škoda. Škoda je lahko premoženjska ali nepremoženjska. Premoženjska škoda pomeni zmanjšanje premoženja (navadna škoda) ali preprečitev povečanja premoženja (izgubljeni dobiček), nepremoženjska škoda pa pomeni povzročitev telesnih ali duševnih bolečin ali strahu žrtvi ali kršitev osebnostnih pravic (npr. časti in ugleda, zasebnosti itd.)

 

S tožbo lahko poleg plačila odškodnine zahtevate tudi, da sodišče odredi prenehanje diskriminatornega dejanja, da se prepreči tako dejanje ali da se odstrani njegove posledice. Prav tako lahko zahtevate, da sodišče sodbo objavi v določenih medijih ali da se vam kršitelj zaradi diskriminacije opraviči.

 

V primeru, da zahtevate povračilo škode do 2.000.000,00 SIT, tožbo vložite na okrajno sodišče. Če škoda presega znesek 2.000.000,00 SIT, tožbo vložite na okrožno sodišče. Tožbo morate vložiti na tisto okrajno ali okrožno sodišče, na območju katerega je prišlo do nastanka škode.

 

Tožbo lahko vložite v treh letih, odkar ste izvedeli za nastanek škode in najkasneje v petih letih od nastanka škode.

 

9.4.2 Postopek pred delovnim sodiščem

 

V primeru diskriminacije pri zaposlovanju in delu morate tožbo namesto na okrajno ali okrožno sodišče vložiti na delovno sodišče. Tožbo lahko vložite bodisi na:

- delovno sodišče na območju katerega ima tožena stranka stalno ali začasno prebivališče,

- delovno sodišče, na območju katerega se opravlja ali se je opravljalo delo ali bi se moralo opravljati delo ali pa

- sodišče, na območju katerega je bilo sklenjeno delovno razmerje.

 

S tožbo lahko zahtevate odpravo diskriminatornega ravnanja ali da se opravijo določena dejanja, z opustitvijo katerih ste bili diskriminirani, kot tudi povračilo škode (npr. plače, ki bi jo prejeli, če bi bili zaposleni). V primeru, da iz diskriminatornih razlogov niste bili sprejeti v zaposlitev, lahko zahtevate zgolj plačilo odškodnine, ne pa tudi, da vas kršitelj sprejme v delovno razmerje.

 

Pri postopkih pred delovnim sodiščem morate paziti na dejstvo, da za vložitev tožb veljajo zelo kratki roki, po poteku katerih izgubite možnost sodnega uveljavljanja svoje pravice. Če menite, da ste bili diskriminirani pri pravicah, ki vam gredo iz delovnega razmerja, morate delodajalca najprej pisno opozoriti na kršitve. Če v roku osmih dni po vročitvi zahteve kršitev ni odpravljena, lahko nato vložite tožbo na pristojno delovno sodišče v roku 30 dni od poteka osemdnevnega roka. Izjema so denarne terjatve iz delovnega razmerja, ki jih lahko uveljavljate pred pristojnim delovnim sodiščem ne glede na rok 30 dni (spoštovati pa je potrebno rok treh let, odkar ste izvedeli za nastanek škode oziroma rok petih let od nastanka škode).

 

Če ste kandidirali za delovno mesto in bili zavrnjeni, pri čemer menite, da je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije, lahko zahtevate sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem v roku 30 dni po prejemu obvestila delodajalca.

 

Če vam je iz razlogov diskriminacije prenehalo delovno razmerje, lahko zahtevate sodno varstvo v 30 dneh, odkar vam je bila vročena delodajalčeva odločba oziroma odkar ste izvedeli za kršitev.

 Za zaposlene v državni upravi in druge javne uslužbence veljajo posebna pravila internega pritožbenega postopka. Sprožitev internega postopka je predpogoj za kasnejšo vložitev civilne tožbe. Pri tem morate biti posebej pozorni na zelo kratke roke za pritožbo (8 dni), ki jih v zvezi s tem določa Zakon o javnih uslužbencih.

 

9.4.3 Postopek pred socialnim sodiščem

 

Tožbo v postopku pred socialnim sodiščem lahko vložite, kadar je prišlo do diskriminacije v zvezi z vašimi pravicami iz sistema socialne varnosti (npr. pokojninsko, zdravstveno, invalidsko ali starševsko zavarovanje). V Sloveniji je za vse socialne spore pristojno Socialno sodišče v Ljubljani. Tako kot pri delovnih tudi pri socialnih sporih velja 30-dnevni rok za vložitev tožbe. V socialnih sporih toženi državni organ praviloma krije svoje stroške ne glede na izid postopka.

 

9.4.4 Postopek pred upravnim sodiščem

 

Tožbo na upravno sodišče lahko vložite, kadar menite, da ste bili diskriminirani v upravnem postopku pred upravnim organom. Do tega bo prišlo, kadar:

 

- vam je bila izdana diskriminatorna upravna odločba, zoper katero ste se pritožili in vaši pritožbi ni bilo ugodeno;

- vam je bila izdana diskriminatorna upravna odločba, zoper katero ni pritožbe ali drugega sodnega varstva;

- je prišlo do diskriminacije z dejanskim ravnanjem državnega organa in ne z izdajo upravne odločbe;

- bi vam morala biti izdana in vročena upravna odločba, pa do tega v predpisanem roku ni prišlo;

- ste bili diskriminirani z upravnim aktom v obliki predpisa, ki pa ureja posamična razmerja.

 

Upravne odločbe so odločbe, ki jih izdajo upravni organi: npr. upravna enota, enota davčne uprave, center za socialno delo, inšpektorat, policija (odločba o prometnem prekršku) itd.

 

Tožbo je potrebno vložiti v 30 dneh, od kar vam je bila vročena diskriminatorna upravna odločba, storjeno diskriminatorno dejanje ali objavljen diskriminatorni akt v obliki predpisa.

 

To top

 

 

 

10. KAZENSKI POSTOPEK

prednosti: Kaznovanje storilca.

slabosti: V primeru, če žrtev nastopa kot zasebni tožilec ali oškodovanec kot tožilec (glej spodaj) in v postopku ne uspe, nosi stroške.

 

Kazenski zakonik v 141. členu določa kaznivo dejanje kršitve enakopravnosti:

 

»(1) Kdor zaradi razlike v narodnosti, rasi, barvi, veroizpovedi, etnični pripadnosti, spolu, jeziku, političnem ali drugačnem prepričanju, spolni usmerjenosti, gmotnem stanju, rojstvu, izobrazbi, družbenem položaju ali kakšni drugi okoliščini prikrajša koga za katero izmed človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki so priznane od mednarodne skupnosti ali določene z ustavo ali zakonom, ali mu takšno pravico ali svoboščino omeji, ali kdor na podlagi takšnega razlikovanja komu da kakšno posebno pravico ali ugodnost, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.

(2) Enako se kaznuje, kdor preganja posameznika ali organizacijo zaradi njihovega zavzemanja za enakopravnost ljudi.

(3) Če stori dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena uradna oseba z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic, se kaznuje z zaporom do treh let.«

 

Če menite, da ste bili žrtev tega kaznivega dejanja, lahko podate kazensko ovadbo na policijo, ki bo prevzela primer in ga raziskala. Če bo policija zbrala dovolj informacij, bo ovadbo posredovala tožilstvu. Tožilstvo bo zadevo preiskovalo naprej in če bo obstajal utemeljen sum, da je bilo kaznivo dejanje storjeno, bo zahtevalo uvedbo postopka.

 

Kaznivo dejanje kršitve enakopravnosti zastara v treh letih od storitve kaznivega dejanja, oz. v petih letih, če je storilec uradna oseba. Po preteku tega roka storilca ni več mogoče preganjati.

 

Kot oškodovancu (žrtvi) vam v samem kazenskem postopku ni potrebno sodelovati, razen če ste poklicani za pričo. Poleg tega vam v kazenskem postopku kot oškodovancu načeloma ni potrebno skrbeti zaradi stroškov, ker niste stranka v postopku. Stranki v postopku sta namreč obdolženec (storilec) in državni tožilec. Če je obdolženec oproščen, se vsi stroški postopka krijejo iz proračuna, če je obsojen, pa mora pokriti vse stroške postopka sam, razen če sodišče presodi, da tega zaradi svojega finančnega stanja ne bo zmožen storiti.

 

Kot oškodovanec pa dobite pomembnejšo vlogo, če državni tožilec želi obtožbo umakniti, ker meni, da za kaznivo dejanje ni dovolj dokazov. V takem primeru se bo postopek nadaljeval le, če želite sami prevzeti pregon zoper storilca (in torej nadaljevati postopek kot zasebni tožnik). V tem primeru, torej če sami nadaljujete pregon in če je obdolženec na koncu postopka oproščen, morate nositi vse stroške postopka (lahko pa zaprosite za brezplačno pravno pomoč in oprostitev stroškov, kot je to opisano v točkah 9.2 in 9.3).

 

Kot oškodovanec lahko v kazenskem postopku svoje pravice izvršujete tudi prek pooblaščenca, kar je lahko vsaka polnoletna oseba, ki ji ni bila odvzeta poslovna sposobnost.

 

Poleg kaznivega dejanja kršitve enakopravnosti lahko v zvezi z diskriminacijo pride tudi do drugih kaznivih dejanj, med drugim do:

- razžalitve (169. čl. KZ),

- žaljive obdolžitve (171. čl. KZ)

- kršitve temeljnih pravic delavcev (205. čl. KZ),

- kršitve pravic pri zaposlovanju ali brezposelnosti (206. čl. KZ),

- kršitve človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic (270. čl. KZ),

- zbujanja sovraštva, razdora ali nestrpnosti, ki temelji na kršitvi načela enakosti (300. čl. KZ) in

- oviranja verskih obredov (314. čl. KZ).

 

Tudi za ta kazniva dejanja velja zgoraj povedano (njihovi zastaralni roki so za nekatera dejanja tri, za druga pet let). Posebnost velja le za kaznivi dejanji razžalitve in žaljive obdolžitve, pri katerih morate postopek začeti sami z vložitvijo zasebne tožbe na pristojno sodišče. Pri postopkih o teh kaznivih dejanjih že od začetka veljajo takšna pravila postopka kot pri drugih kaznivih dejanjih, če državni tožilec tožbo umakne in sami prevzamete pregon. To pomeni, da morate v primeru, da je obdolženec na koncu postopka oproščen, sami nositi vse stroške postopka (lahko pa pod določenimi pogoji zaprosite za brezplačno pravno pomoč in oprostitev stroškov, kot je to opisano v točkah 9.2 in 9.3).

 

Če se kazenski postopek s tem ne bi preveč zavlekel, lahko kot oškodovanec v njem uveljavljate tudi svoj premoženjskopravni zahtevek (npr. plačilo odškodnine). Zahtevek lahko podate najkasneje do konca glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje. Sodišče se nato samo odloči, ali bo o premoženjskopravnem zahtevku odločalo ali pa bo oškodovanca napotilo na civilno tožbo (točka 9.). Kot žrtev diskriminacije boste morali svoj premoženjskopravni zahtevek skoraj vedno uveljavljati v civilni tožbi, saj iz prakse izhaja, da kazenska sodišča zelo redko ugotavljajo višino škode, če njena višina ni jasno razvidna iz dokazov (npr. računov).

 

To top

 

 

 

11. POSTOPKI PRED USTAVNIM SODIŠČEM

Kontakt

 

11.1 Ustavna pritožba

prednosti: Zadnje pravno sredstvo na državni ravni.

slabosti: Dolgotrajnost postopka.

 

Ustavna pritožba predstavlja zadnje pravno sredstvo, ki vam je na voljo na državni ravni. Pri ustavni pritožbi ne gre za pravno sredstvo, ki bi ga vložili neposredno, ko se zgodi diskriminatorno dejanje, temveč ga lahko vložite, če pred sodišči nižje stopnje v državi v svoji zadevi niste uspeli. Ustavno pritožbo lahko vložite, ko ste prejeli odločbo zoper katero ni več možna nobena druga pritožba (ponavadi bo to pravnomočna sodba Vrhovnega sodišča).

 

Izjemoma lahko ustavno pritožbo vložite tudi pred izčrpanjem ostalih pravnih sredstev, če v prejšnjih postopkih ni bilo odločeno v razumnem roku.

 

Ustavno pritožbo lahko vložite v 60 dneh od dneva vročitve odločbe, zoper katero je možna ustavna pritožba. V posebno utemeljenih primerih lahko Ustavno sodišče odloča tudi o ustavni pritožbi, ki je vložena po izteku tega roka.

 

V ustavni pritožbi se mora posameznik sklicevati na kršitev svoje ustavne pravice ali temeljne svoboščine (npr. pravice do enakosti). V njej mora navesti odločbo (npr. sodbo sodišča), ki se spodbija, dejstva, ki pritožbo utemeljujejo, in domnevno kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Za vložitev ustavne pritožbe je seveda priporočljivo pridobiti pomoč odvetnika ali drugega pravnega strokovnjaka.

 

Odločba Ustavnega sodišča je zavezujoča in izvršljiva. Zoper njo ni pritožbe, saj je Ustavno sodišče najvišji sodni organ v državi. Če vam tudi z ustavno pritožbo ne uspe doseči svoje pravice, lahko vložite pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice.

 

 

11.2 Pobuda za oceno ustavnosti in zakonitosti

prednosti: Razveljavi se diskriminatoren zakon ali drug predpis. 

slabosti: Kot pobudnik morate izkazati svoj pravni interes, da se vaš primer sploh obravnava. 

 

Poleg postopka z ustavno pritožbo je na Ustavnem sodišču možno sprožiti tudi postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti splošnih aktov (npr. zakonov, pravilnikov ipd.).

 

Pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko vložite, če za to izkažete pravni interes. Pravni interes za vložitev pobude je podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno predlagate, neposredno posega v vaše pravice, pravne interese oziroma pravni položaj.

 

Če po opravljenem postopku Ustavno sodišče pobudi ugodi, sporni predpis oz. njegovo določilo razglasi za protiustavno oz. protizakonito. Protiustavne zakone Ustavno sodišče v celoti ali delno razveljavi, protiustavne oziroma protizakonite podzakonske predpise in predpise lokalnih skupnosti pa razveljavi ali odpravi (z učinkom za nazaj). Ustavno sodišče lahko še pred končno odločitvijo zadrži izvrševanje predpisa, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice.

 

To top

 

 

12. MEDNARODNA SODIŠČA IN INSTITUCIJE

 

12.1 Pritožbe

 

12.1.1 Evropsko sodišče za človekove pravice in Evropski odbor za socialne pravice

 

Ko so izčrpana vsa pravna sredstva na nacionalni ravni (vključno z ustavno pritožbo), lahko posameznik vloži pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice, ki ima sedež v Strasbourgu.

 

Pritožbo lahko vložite v roku 6 mesecev od odločbe Ustavnega sodišča.

 

V pritožbi se mora pritožnik sklicevati na kršitev 14. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (Prepoved diskriminacije) v kombinaciji s kršitvijo kakšne druge pravice iz konvencije. Ko bo Slovenija ratificirala 12. protokol h konvenciji, bo pritožba možna neposredno zaradi kršitve prepovedi diskriminacije.

 

Kadar pride do kršitve pravic iz Evropske socialne listine (socialne pravice), pa je predvidena možnost vložitve skupinske pritožbe.

 

12.1.2 Odbori OZN

 

Prebivalci Slovenije lahko vložijo pritožbo na tri odbore, ki delujejo v okviru Organizacije združenih narodov, in sicer:

 

- Odbor za človekove pravice (HRC),

- Odbor za odpravo diskriminacije žensk (CEDAW) in

- Odbor za odpravo rasne diskriminacije (CERD).

 

Slovenija je podpisala in ratificirala Prvi izbirni protokol k Mednarodnem paktu o državljanskih in političnih pravicah, ki dovoljuje vložitev pritožbe na Odbor za človekove pravice, in Izbirni protokol h Konvenciji o odpravi diskriminacije žensk, ki dovoljuje pritožbo na Odbor za odpravo diskriminacije žensk. Prav tako je Slovenija sprejela pristojnost Odbora za odpravo rasne diskriminacije, da lahko obravnava pritožbe posameznikov zoper Slovenijo.

 

Večinoma za te postopke velja, da morajo biti pred vložitvijo pritožbe že izčrpana vsa domača pravna sredstva in da se pritožba presoja le, če zadeva že ni obravnavana pred drugimi mednarodnimi telesi.

 

Stroškov s temi postopki vlagatelj nima (ni sodnih taks).

 

Odločitve so za države članice sicer zavezujoče, vendar ni predvidenih sankcij za primer, če jih država članica ne spoštuje. Vendar imajo kljub temu odločitve veliko politično moč in lahko očrnijo državo članico v očeh mednarodne skupnosti.

 

Navedeni odbori presojajo tudi periodična poročila držav članic o stanju človekovih pravic v Sloveniji, zato je koristno, da so odbori čim bolje seznanjeni s stanjem v državi, saj se mora v primeru kršitev Slovenija pred pristojnim odborom zagovarjati.

 

12.2 Postopek v zvezi s predhodnim vprašanjem pred sodiščem Evropske skupnosti

 

V primerih spora glede institutov prava EU, lahko domača sodišča sprožijo postopek o predhodnem vprašanju pred Sodiščem Evropske skupnosti v Luksemburgu v skladu z 234. členom Pogodbe o Evropski uniji. Postopek je lahko sprožen na zahtevo strank ali po odločitvi sodnika. Vsako sodišče lahko sproži postopek, sodišče zadnje instance (v Sloveniji je to Vrhovno sodišče) pa je to dolžno storiti.

 

Na ta način se doseže pravilno tolmačenje protidiskriminacijskih direktiv EU v domačem pravu in usklajenost evropske zakonodaje v državah članicah. Slabost postopka pa je dolgotrajnost, saj lahko v vmesnem času postopek pred domačim sodiščem miruje tudi dalj časa, kar lahko škodi strankam.

 

 

12.3 Drugi načini opozarjanja na kršitve

 

12.3.1 Peticija, vložena na Evropski parlament

 

Odbor Evropskega parlamenta za peticije sprejema peticije državljanov EU, ki odbor prosijo, da odloči o njihovih pritožbah, v katerih zatrjujejo, da so bile njihove pravice, zaščitene s pravom EU, kršene.

 

12.3.2 Opozarjanje Evropske komisije

 

Posamezniki ali nevladne organizacije lahko pišejo Evropski komisiji, tak postopek pa je pogosto hitrejši od tistega, opisanega pod točko 15. Komisijo se lahko prosi, da zoper državo članico sproži postopek zaradi kršitve obveznosti implementacije direktiv na nacionalni ravni.

 

To top