Regional Anti-Discrimination Websites: National University of Galway, Ireland NEKI Legal Defence Bureau for National and Ethnic Minorities Mirovni institut - The Peace Institute Via Iuris - Center for public advocacy
Info Platform Austria   Info Platform Hungary    Info Platform Slovakia    Info Platform Slovenia     

 

 

 

 

 

 

 

 

Slovenska sodna praksa

V Sloveniji beležimo le majhno število primerov, povezanih z diskriminacijo (vključno s sovražnim govorom), ki so jih razsodila slovenska sodišča:

 

-    Sodba Okrajnega sodišča v Ilirski Bistrici, opr. št. K 50/99 z dne 31.12.2001

Kaznivo dejanje: Zbujanje narodnostne nestrpnosti po I. odstavku 300. člena Kazenskega zakonika RS. 

Razsodba: Pogojna obsodba: prvoobdolženi je bil obsojen na kazen treh mesecev zapora, drugoobdolženi pa na kazen dveh mesecev zapora, ki pa v obeh primerih ne bo izrečena, če obdolžena v preizkusni dobi ne storita novega kaznivega dejanja.  

Dejansko stanje: Obdolženec je v funkciji predsednika krajevne skupnosti vodil sestanek zaradi obvestila, da je eno od stavb v vasi kupila oseba romskega porekla. To je obdolženec videl kot problem, zato je bil na sestanku sprejet sklep o nezaželenosti romske družine v vasi. Obdolženec je bil tisti, ki je sestavil in podpisal zapisnik, drugi obdolženec pa je po vasi zbiral podpise, s katerimi so bili potrjeni sklepi sestanka. Obdolženec je sklep poslal županu občine, načelniku upravne enote, policijski postaji ter prodajalcu in kupcu hiše.

 

-    Sodba Okrajnega sodišča v Lendavi z dne 27.12.2005

Kaznivo dejanje: Zbujanje narodnostnega, rasnega ali verskega sovraštva, razdora ali nestrpnosti po I. odstavku 300. člena Kazenskega zakonika RS, in žaljiva obdolžitev po 1. odstavku 171. člena Kazenskega zakonika v zvezi z II. odstavkom 178. člena kazenskega zakonika RS.

Razsodba: Pogojna obsodba, v kateri je bila obdolžencu določena enotna kazen šestih mesecev zapora, ki pa ne bo izrečena, če v času enega leta ne bo storil novega kaznivega dejanja.

Dejansko stanje: Obdolženec je na forum spletne strani z domačega računalnika poslal sporočilo z vsebino: "Hitlerja bi rabili!!!! Cigane vse pobit!!!!!", s čimer je izzival narodnostno nestrpnost do občanov, ki so romske narodnosti. Kaznivo dejanje žaljive obdolžitve pa je storil s tem, ko je na svojem domu sestavil sporočilo za župana, ki je vsebovalo znake kaznivega dejanja žaljive obdolžitve, in ga po računalniku poslal na forum neke spletne strani z naslovom Invazija Romov v Lendavo. 

 

-    Sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije št. VIII Ips 265/2006 z dne 7.11.2006

Tožnik makedonske narodnosti v delovnopravnem sporu, sproženem zoper delodajalca, ni uspel. Vrhovno sodišče je potrdilo sodbi prve in druge stopnje z obrazložitvijo, da samo dejstvo, da je bil nekdo drug sprejet v zaposlitev, ne dokazuje diskriminacije. Dejstvo, da je tajnica pri tožencu tožnika vprašala, na kateri glasbeni akademiji je diplomiral, ne dokazuje diskriminacije na podlagi narodnosti. Toženec se je ekskulpiral z navedbo, da se niso odločili za tožnika zato, ker je bilo vprašljivo, ali bo zmogel opravljati svoje obveznosti ob vseh dodatnih aktivnostih, s katerimi se je po svojih navedbah ukvarjal. S tem, ko je zaposlil kandidatko, ki ni izpolnjevala zahtevanih pogojev, je toženec kršil druge predpise, ne pa protidiskriminacijskih.     

 

 

Evropska sodna praksa

Za pravno področje prepovedi diskriminacije je poleg domače zakonodaje in mednarodnih pravnih aktov izrednega pomena praksa mednarodnih organov odločanja, zlasti organov Sveta Evrope (Evropsko sodišče za človekove pravice in Evropski odbor za socialne pravice) in Evropske unije (Sodišče evropskih skupnosti). Poleg tega je za razvoj domače pravne teorije in sodne prakse pomembna tudi sodna praksa drugih držav, zlasti držav članic Evropske unije.

 

Pregleden seznam pomembnejših odločb iz mednarodne in tuje sodne prakse se nahaja tukaj.

 

Primeri iz mednarodne sodne prakse in prakse posameznih evropskih držav so predstavljeni ter obrazloženi v kontekstu evropskih protidiskriminacijskih direktiv v članku "EVROPSKA DIMENZIJA PREPOVEDI DISKRIMINACIJE".

 

Aktualna praksa organov odločanja v posameznih evropskih državah je zbrana v publikacijah EUROPEAN ANTI-DISCRIMINATION LAW REVIEW 1, 2 in 3, ki se nahajajo v knjižnici.

 

V domači praksi je bila diskriminacija do sedaj obravnavana predvsem v postopkih pred Zagovornico načela enakosti pri Uradu Vlade RS za enake možnosti. Primere iz prakse Zagovornice lahko najdete v publikaciji "Enakost in diskriminacija. Sodobni izzivi za pravosodje", na straneh 118 - 127.